Kam se nam potem tako mudi? Kaj zamujamo? Tako zlahka se pritožujemo in penimo skozi varne vetrobrane avtomobilov, v trgovini kregamo nedolžne blagajničarke, v službi preziramo šefe, politike, ki smo jih izvolili. Tudi na vzgojitelje, šolo in na policaje ne pozabimo. Ja, tudi družbeni sistem zna biti tista tema. Kdo je kriv, da sem, kjer sem, kdo je zloba in kje tiči zajec? Takšni smo. Kaj ko bi za spremembo iz sebe spustili manj grdobije kot jo prejmemo? Saj vem, tle se običajno tudi zatakne.

Žalostno dejstvo je, da novi zakonik postaja še eno od »ne-referendumskih« vprašanj, v katerem strah in predsodki marširajo po naših nevronskih mrežah. Dr. Andraž Teršek, pravnik, v Studio City, 9.1.2012 (25:20 min) potrdi to, kar Amnesty International s stroko v zaledju že lep čas opozarja: dogaja se kršenje ustave in politizacija sodstva.

Tudi zavoljo njegove pravljičnosti v njem veliko slavimo: bolj ali manj uspešno poslovno leto, dobrodelnost v Miklavžu, prihod svetlobe in otroka v Božičku in obdarovanje v dedku Mrazu, vmes vskoči še kakšen rojstni dan, višek pa je, če so še predčasne volitve. Voščila, želje, objemi so dali nove ideje in nove zaveze, graje in obljube … kaj pa zdaj, januarja?

Prejšnji teden sem bil v zaporih - nič kriv, povabljen sem bil na pogovor za strokovno sodelovanje v svetovalno-pedagoškem procesu z obsojenci. Na »dan D« se usedem v avto in na megleno pot naproti izzivu. Prvič obiščem sedež največje slovenske karceralne organizacije, Zavod za prestajanje kazni zapora na Dobu pri Mirni.

Čas daril, obiskov in druženja v domačem okolju, v družbi, v službi je za večino preprosto lep. Pa ne le decembra, priložnosti so praktično vedno. Otroci prav brbotaje pričakujejo velika in mala presenečenja, odrasli z njimi ta čas doživljamo kot prisrčno »daj-dam« igro. Tudi velikih otrok nas je kar nekaj takšnih, ki smo radi zraven, ko gre za obdarovanja in praznike.

Mednarodna komisija letošnjega 5. Foruma inovacij je našemu terapevtskemu modelu dodelila drugo mesto v kategoriji inovativnih storitev. Prireditev je potekala 2 in 3. decembra na GR v Ljubljani.

Policija je v sodelovanju z informacijskim uradom Sveta Evrope v RS in Društvom za nenasilno komunikacijo 23. novembra 2010 organizirala posvet Spolno nasilje nad otroki, na katerem je sodelovalo kar nekaj strokovnjakov, ki se ukvarjajo s to problematiko. Prispevek Katje Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo je tako iskreno in kompetentno pokazal na področja, ki ostajajo nedorečena, da ga objavljamo v celoti.

Trpinčenje na delovnem mestu je kakor maligni tumor - priplazi se vate še preden se zaveš kaj je to, kar boli… Andrea Adams, 1992

Gre za mesece vstopanja, starši zopet v službo, mala četica v vrtec, cicibani v klopi prvih razredov, najstniki »morajo« v srednjo, mladi odrasli pa z oktobrom "letijo na faks". In tako naprej. Čustvena priprava na te spremembe je bolj ali manj zahtevna za oboje, tako za starše kot za otroke. Vsaka družina se na svoj edinstven način loteva tega obdobja in vsega, kar pride za tem. Spontano se ustavim in pogled obrnem vase, danes in nekoč …

Dogodek, ki je izzvenel, mi je en popoldan vzel veliko energije. Šlo je za službeni odnos, v katerem sem bil v vlogi stranke. Približno 10-15 min sva se soočila z osebo vodilnega para dotične organizacije, ki jo bom imenoval Violeta. Zgodba je pomenila kratek, a silovit poskus nevednega prenosa nasilja meni naproti, ki je nič hudega sluteč zahteval notranje vire, za katere sprva sploh nisem vedel, da jih imam.

Čeprav je v Sloveniji že celo desetletje in je tudi ena najbolj hitro rastočih pri nas, se v vsakodnevni praksi še vedno srečujem z znanimi vprašanji: Kaj je že relacijska družinska terapija - a, vi ste tisti teologi, mar ne? Čakajte, ste psihiatri ali psihologi? Delate na recept ali samoplačniško? Aha, to je, če z ženo ne zmoreva več, pa pride ona k vam...