Je učinkovit psihoterapevtski pristop globinskega preoblikovanja čustvovanja, mišljenja in vedenja. Pomaga nam ozavestiti škodljive in nefunkcionalne vzorce, jih predelati ter jih nadomestiti z zdravimi. Z njeno pomočjo se hitreje in učinkoviteje naučimo prevzemati odgovornost zase in svoje odnose.  Ko smo v stiski, nas spremlja do notranjih virov moči in zaupanja na poti do funkcionalnega in lepšega življenja.

Terapevtski proces se prične s podpisom informativnega soglasja. Srečanja potekajo po dogovorjenem terminskem načrtu enkrat tedensko na dogovorjeni dan in uro, ki se (načeloma) ne spreminja. Terapevtski cikel obsega 12 srečanj po 50 min.

 

Nagrajena inovacija v psihoterapiji (katalog 5. SFI 2010, str. 61)

"Relacijska zakonska družinska terapija je inovativen odgovor na nove izzive. Temelji na premisi, da ponavljajoči se vzorci odnosov v človeškem doživljanju, kot so doživetja iz zgodnje mladosti in zlasti temeljni afekti, ki se pri tem ustvarjajo, izhajajo iz temeljne potrebe po ohranitvi, kontinuiteti, povezanosti, pripadnosti osebnemu svetu odnosov, saj le-ti predstavljajo varnost in domačnost, pa čeprav so velikokrat zelo boleči in travmatični. Kot trdi avtor te terapije (dr. Christian Gostečnik, op. E. D.), gre pri tem za primarne konstitutivne afektivne odnose, iz katerih je sestavljena psihična struktura posameznika, partnerjev in družine, ter jih zato vedno znova iščejo in na novo ustvarjajo. Ti afektivni odnosi in mentalne vsebine, ki so z njimi povezane, se ohranjajo na osnovi relacijskih mehanizmov projekcijske-introjekcijske identifikacije ter kompulzivnega ponavljanja, ki strukturirata in sta obenem konstitutivna elementa ter ohranjevalna mehanizma človeške psihične strukture.

Relacijska družinska terapija razume posameznika kot del sistema, kot del večje celote, ki je afektivno regulirana od sistemskih, interpersonalnih in intrapsihičnih dinamik. Tu sta zato mehanizma projekcijske-introjekcijske identifikacije in kompulzivnega ponavljanja bistvena za razumevanje vseh nivojev posameznikove psihične strukture. Zato tudi terapevt najprej usmeri svoje strategije in intervencije na sistemski nivo in šele, ko tu ne uspe, ko uvidi, da je temeljni afekt in afektivni psihični konstrukt usidran globlje, potem počasi, taktno in z veliko mero empatije kot neke vrste 'psihični arheolog' počasi prodira globlje v interpersonalni in nazadnje intrapsihični nivo posameznika, partnerjev in celotne družine.

Tudi relacijska družinska terapija predpostavlja motnje v zgodnjih odnosih s starši kot tiste, ki sicer resno vplivajo na vse kasnejše relacije, vendar ne v smislu zamrznjenih infantilnih potreb v določenem razdobju, ampak kot tiste, ki oblikujejo kompleksni proces nastajanja afektivnega psihičnega konstrukta, na osnovi katerega potem otrok dojema interpersonalni svet. Na podlagi tega afektivnega psihičnega konstrukta nato posameznik kasneje v življenju vedno znova poustvarja te stare sistemsko relacijske modele, ki bistveno vplivajo tudi na afektivni regulacijski sistem. Terapevt mora te dinamike najprej raziskati, in to s posebnim občutkom do posameznikov in sistema kot celote, ter nato ustrezno ukrepati.

Relacijska družinska terapija tako predstavlja sintezo med relacijskimi teorijami, ki vključujejo integracijo z interpersonalno psihoanalizo, objektrelacijsko teorijo ter temeljnimi smermi v psihologiji jaza, s sistemsko teorijo. Avtorji teh modelov snujejo svoje premise na osnovnem dejstvu, da je vzpostavljanje in ohranjevanje človeških relacij osnovni zrelostni proces v človeškem doživljanju, blokade oziroma afektivni psihični konstrukti pa v tem procesu zavirajo zdrav razvoj." (Vir: Predstavitev ZDT.Si, 2010)

 

Terapevti so specialisti, magistri in doktorji ZDŠ Univerze v Ljubljani

Relacijsko družinsko terapijo v Sloveniji izvajajo usposobljeni in izkušeni specialisti, magistri in doktorji zakonskih in družinskih študij, ki so zaključili verificirani psihoterapevtski podiplomski program na UL (TEOF).

Praksa poteka pod strokovno supervizijo in v skladu z etičnim kodeksom ZZDTS ter kodeksom etičnih načel v SV (socialno varstvo). Pri svojem poklicu strokovno spremljajo klienta pri razreševanju številni psihičnih težav: od tesnobnih motenj (panični napadi, fobije, obsesije, travme), psihosomatskih težav do motenj razpoloženja (depresivna, bipolarna), disociativnih motenj (amnezija, disociativni pobeg, motnja identitete in depersonalizacija) in osebnostnih motenj (čudaška, paranoidna, mejna, narcisistična, antisocialna). Usposobljeni zakonski in družinski terapevti izvajajo tudi supervizijo za neterapevtske strokovnjake (sociala, zdravstvo, šolstvo, gospodarstvo, prostovoljno delo...).

 

Želite izvedeti več? Pošljite nam povpraševanje.